LAŽJE IN BOLJ DONOSNO VRTNARJENJE
z naravno, slovensko ovčjo volno
- za samooskrbni zelenjavni vrt, okrasni vrt in dišavnice, za visoke grede, za nasade jagodičevja, za okenska korita ….
- za bujno rastlinje, za rodovitnejšo zemljo, za hitrejše pobiranje pridelka, za vrt brez plevela, za vrt brez škodljivcev.
Številne družine se želijo prehranjevati zdravo in same gojiti zelenjavo. S tem izzivom se največkrat srečujeta najmlajša in najstarejša populacija. Mladim družinam primanjkuje časa, starejšim pa moči, da bi redno zalivali, pleli in okopavali.
V večini gre za tako imenovano , sodobno samooskrbo, kjer je vizija, da se na čim manjšem prostoru, pridela čim bolj raznolika in zdrava zelenjava, brez umetnih gnojil in brez strupenih zaščitnih sredstev, pa še z čim manj fizičnega dela. Pri vsem tem nam veliko lahko pomaga prav ovčja volna v različnih oblikah.
Vsaka ovčja volna, žal ni primerna za uporabo v tekstilstvu. S tem imamo v mislih odeje, nadvložke, vzglavnike, ležišča , za volneno prejo in pletenine in tkanine. Vse več drugorazredne volne se v sodobnem svetu porabi za BIO volneno toplotno in zvočno izolacijo , za naravne hiše. Najslabša volna pa je še vedno odličen material za uporabo v vrtnarstvu in sadjarstvu. Na eni strani je neoprana volna nadomestilo za druga gnojila, na drugi pa v obliki volnenih filcev kot pripomoček za lažje, bolj zdravo in bolj donosno vrtnarjenje in gojenje rastlin.
Konkretno….
V zelenjavnem vrtu kot:
- Dodatno ali osnovno gnojilo , uporabimo kar neoprano ovčjo volno. Zakopljemo jocca 30-50 cm pod gladino zemlje. Tam bo nudila ugodno bivališče za mikroorgnaizme,ki bodo s pomočjo volne bogatili zemljo, jo delali zračno in lahkotno in vedno bolj rodovitno. K sreči pa miši, voluharji, krti ne marajo otipa volne na svoji dlaki, predvsem pa jih moti vonj po lanolini, ki pa ga volna ima veliko. Neoprana ovčja volna je lahko edino gnojilo v vašem vrtu in lahko nadomesti vsako drugo gnojilo. Sicer pa ovčja volna v vsaki obliki okrepi odpornost rastlin proti boleznim in posledičnemu prehitremu gnitju zelenjave. Osnovno vodilo je, da potrebujete cca 10 kg na 2 m/2 grede.
- Zastirko, uporabimo kot pokrivalo na zemljo ( ne kot prekrivalo nad rastlinami). Položimo jo na zemljo, na določeno razdaljo naredimo luknje, v te luknje posadimo sadike ali posejemo seme. Hitro po saditvi primerno zalijemo, v nadaljevanju pa zalivamo le, če res ni dalj časa dežja in če je ves čas močno sonce. Volneni filc namreč ščiti zemljo pred izsušitvijo, uravnava vlago v zemlji, prepreči, da bi rastel plevel, po vrhu pa še odganja male in velike škodlivce. V iste luknjice lahko posajamo kar trikrat letno. Na koncu leta volneni filc poberemo in posušimo, pospravimo v klet in spomladi spet uporabimo. Če pa ga pustimo na vrtu čez zimo, je odlična zaščita za zimsko spanje zemlje, do pomladi pa se počasi pogrezne v zemljo in predstavlja odlično gnojilo še vsaj za naslednja tri let. Tovrstna zastirka pa omogoči tudi aktiven razvoj korenin in je zelo primera za razmnoževanje nekaterih rastlin, kot so jagode.
*Volneni filc , je lahko tudi kot nadomestilo za pohodni les, tlakovce ali kamen na pohodnih poteh ,med gredami .V tem primeru uporabimo debelejši filc, cca 8mm ( enakega, kot za notranjo zaščito visokih gred). Pohodna pot bo gladka in čista. Trava ne bo rastla. Pod filcem ne bo rdečih polžev pravzaprav bo to odličen odganjalec strun , hroščev pokalic in rdečih polžev. Po dveh ali treh letih stalne uporabe, lahko ta filc zamenjamo z novim, tega pa damo na kompost, kjer bo poskrbel za zračnost komposta in še hitrejšo regeneracijo ostalih sestavin komposta. Tovrsten filc je lahko tudi ločnica med dobrimi in slabimi sosedi.
*Volneni filc, uporabimo tudi kot zaščito proti zmrzali. Uporabimo enak filc ,kot je za zastirka (3-4mm). Če želimo v jeseni zaščititi radič ali endivijo, na koncu grede naredimo podstavek, da bo filc, kot pokrivalka, malo dvignjen. Na tak način lahko prezimimo vso zelenjavo vse do marca. Zelenjava bo vmes tudi rastla in dobivala vse bolj lepo barvo. Pokrijemo lahko katerokoli zelenjavo. Če pa želimo novo solato že v lepih glavah v februarju, jo moramo hitro po novem letu pokriti, kot smo opisali zgoraj. Solati bo toplo in bo začela zgodaj ustvarjati glave.Da ne pozabimo., bio volneni filc je tudi odlična zaščita proti zmrzali za vse vrste citrusov in okrasnih grmičkov, ki so podvrženi pozebi.
*V okrasnem in zeliščnem vrtu lahko uporabimo ovčjo volno v vseh zgoraj navedenih oblikah. Kot posebnost pa je to, da nam omogoči odlično razmnoževanje zelišč in dišavnic in še manj dela z zalivanjem in skoraj nič pletja odvečne trave.
Zadnja leta pa je ovčja volna največ uporabljena v tako imenovanih visokih gredah. Gre za dvignjene grede iz zelo različnih materialov. Vsi ti materiali imajo skupno to, da niso posebej izolirani proti izsušitvi zemlje in da je običajno treba zelenjavo v taki gredi veliko zalivati. Kaj naredit? Potrebno je poiskati dodati material, ki bo zadrževal in uravnaval vlago. To pa je naravna ovčja volna, v neopranem stanju. Ker vsebuje še nekaj blata, travnih primesi in lanolin od volne, je tudi odlično gnojilo, predvsem pa dela zemljo voljno , zračno, vedno dovolj vlažno.
Neoprano ovčjo volno položimo cca pol metra pod površjem zemlje. Da pa bo efekt uravnavanja vlage in preprečevanja prekomerne izsušitve zemlje boljši, pa svetujemo, da vsako gredo, neglede na to, če od znotraj že ima kakršno koli zaščitno folijo ali ne, obložimo še z volnenim filcem, ki se imenuje Bio volneni filc za visoko gredo. Ta filc je lahko povsem samostojen, torej brez drugih folij, saj ima življensko dobo cca 4 leta in nosi vse funkcije kot druge zaščitne folije, najbolj bistveno pa je, da je povsem naraven in da ljudje ne pojemo skupaj z zelenjavo nobenih strupov, ki se sicer izločajo iz nekaterih folij in drugih oblog.
Ovčja volna odigra veliko vlogo tudi v nasadih jagodičevja. Za boljšo in hitrejšo rast lahko pred posajanjem rastlin, položimo neoprano volno. V prvi vrsti bo pospeševala rast, pa tudi odganjala voluharja in ščitila rastlino pred obolenji koreninskega sestava in napadi zemeljskih škodljivcev. Ko pa je sadika posajena, jo obdamo z krogom filca ( premer 0,60m, v sredini naredimo luknjo). Le t bo uravnaval stalno vlago in preprečeval rast plevela, tik ob sadiki. S tem bomo tudi obvarovali sadiko v času košnje.
In še ideja, za okenska korita, kjer je celodnevna pripeka sonca. Če smo rožna korita že zasadili in ugotavljamo, da moramo zalivati dvakrat na dan, če hočemo, da nam rože neuvenijo, potem odgrnimo 5 cm zemlje od roba. K steni potisnimo filc v obliki traka in zagrnemo z zemljo. Če pa še korit nismo napolnili, je najbolje da volneni filc v obliki trakov položite na dno korita in ob straneh. Ta možnost je najboljša. Tudi tu bo volna odigrala dvojno vlogo, uravnala bo vlago in pripomogla, da bodo vaše rože res bujne in živo cvetoče.
-Marija Srblin
